Vadbena priporočila za nosečnico

Vsak posameznik se dobro zaveda, da ima primerna telesna dejavnost pozitiven in celosten vpliv na organizem človeka. Pri nosečnicah pa se ta misel pogostokrat ustavi. Ali je nosečnost resnično obdobje, v katerem naj bi nosečnica v celoti opustila telesno vadbo?


Nosečnost je stanje, ki bi ga morala ženska kar se da aktivno – duševno in telesno doživljati! Torej se je zmotno prepustiti lenarjenju in v celoti opustiti telesno aktivnost, saj porod vsaki ženski predstavlja napor in kako se vrhunski športniki pripravljajo na svoje nastope, tako je prav, da se tudi ženska pripravi na porod.

 

Poleg rednih zdravniških pregledov so redna športna dejavnost, ustrezna psihična priprava, dihalne vaje, učenje sproščanja ter količinsko in kakovostno ustrezna prehrana najpomembnejši dejavniki za dobro počutje med nosečnostjo, aktivno sodelovanje med porodom in dobro počutje po porodu, ki je povezano tudi s pridobitvijo prejšnje postave.

 

Združenje certificiranih fizioterapevtov za zdravje žensk (APCWH) opredeljujejo naslednje možne koristi telesne vadbe za nosečnice:

  • vzdrževanje telesne pripravljenosti (srčno-žilnega, dihalnega in mišično kostnega sistema),
  • nadzorovano naraščanje telesne teže,
  • zmanjšanje nosečniških težav (bolečine v medeničnem obroču ali ledvenem delu hrbtenice, bolečine v trtici, krčne žile, varice zunanjega spolovila, čezmeren razmik trebušnih mišic, krči v nogah, otekanje, tesnoba, nespečnost),
  • izboljšanje telesne drže, ravnotežja in koordinacije gibanja,
  • izboljšanje krvnega obtoka in znižanje diastoličnega krvnega tlaka,
  • vzpostavljanje pozitivnega odnosa do telesa in razvijanje zdravega življenjskega sloga,
  • izboljšan nevrološki razvoj otroka,
  • boljša rast posteljice in ploda,
  • manj možnih težav med porodom (krajši čas poroda, manjkrat potreben carski rez),
  • hitrejše okrevanje po porodu.

 

Program vadbe za nosečnice upošteva fiziološke in anatomske značilnosti nosečnic, namenjen je izboljšanju zdravja nosečnice in ploda in ne doseganje vrhunskih tekmovalnih rezultatov:

  • pred samim programom vadbe se izpolni anketni vprašalnik, ki se nanaša na zgodovino telesnih dejavnosti, stopnjo telesne aktivnosti, počutje med telesno aktivnostjo in na morebitne omejitve za telesno dejavnost
  • izmeri se tudi razmik trebušnih mišic in na podlagi rezultata določi in omeji določene vaje,
  • vadbena enota se prične z ogrevanjem, sledi osrednji del vadbe, ki se osredotoča na krepitev večjih mišičnih skupin z uporabo manjših bremen in večjim številom ponovitev, vajah za koordinacijo, ravnotežje, medsegmentalni nadzor hrbtenice in medenice, lokalne in splošne stabilizatorje trupa ter mišice medeničnega dna, ki so pomembne predvsem za močno strukturno podporo medenice,
  • zboljša se zavedanje mišic medeničnega dna, saj se ženska nauči ne samo pravilnega aktiviranja mišic, ampak tudi pravilne sprostitve, kar pa je pomembno za lažji porod, saj morajo biti mišice medeničnega dna čim bolj sproščene,
  • pri izvajanju vaj v leži na hrbtu se izogibamo ležanju dlje kot 5 minut zaradi nevarnosti pritiska na spodnjo votlo veno, kar lahko zmanjša pretok skozi posteljico,
  • izogibamo se tudi vadbi s poskoki in pretiranemu obremenjevanju trebušnih mišic ter izvajanju izpadnih korakov zaradi nevarnosti poškodb vezivnega tkiva medeničnega področja,
  • vadba se zaključi z ohlajanjem, katerega namen je psiho-fizična umiritev s poudarkom na vajah za gibljivost, kjer pazimo, da ostaja obseg raztega znotraj fiziološkega obsega gibanja.

 

Ob vsem tem pa upoštevamo tudi priporočila in opozorilna znamenja za prenehanje telesne dejavnosti.

 

Nosečnice morajo vadbo prekiniti takoj v naslednjih primerih: bolečina (močne bolečine v trebuhu in mečih v hrbtenici ali medeničnih sklepih), krvavitve iz nožnice, oteženo dihanje, omotičnost, slabost, razbijanje srca, močan glavobol, nenadna umiritev gibanja otroka.

 

Vadba je prav tako pomembna in ključna tudi pri vseh ženskah po porodu, saj je potrebno z aktivnostjo pričeti postopoma in predvsem varno, še posebej zaradi šibkih mišic medeničnega dna, raztegnjenih in šibkih trebušnih mišic, občutljivih sklepov, disfunkcije sramničnih zrasti, spremembe v telesni drži, utrujenega telesa, še delujočega relaksina in možnih šivov ali raztrganin.

 

Lina Butko (Več pa si lahko preberete v diplomskem delu z naslovom POVEZANOST ŠPORTNE DEJAVNOSTI NOSEČNIC Z IZBRANIMI VIDIKI ZDRAVEGA NAČINA ŽIVLJENJA: diplomsko delo Butko Lina)

 

VIRI:

  • Videmšek, M., Bokal V., E., Šćepanović, D., Žgur, L., Videmšek, N., Meško, M., Karpljuk, D., Štihec, J. in Hadžić, V. (2015). Priporočila za telesno dejavnost nosečnic. Zdravniški vestnik. Pridobljeno iz http://vestnik.szd.si/index.php/ZdravVest/article/view/1220/1005
  • Švarc U., T. in Videmšek, M. (1997). S športom v zdravo nosečnost. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport, Inštitut za šport
  • Association of chartered physiotherapists in women’s health. (2013). Fit for birth. ACPWH editor. Pridobljeno iz http://pogp.csp.org.uk/publications/fit-birth
Spletno mesto uporablja piškotke. Z njimi zagotavljamo funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Več o piškotkih Se strinjam Onemogoči piškotke